ZVZD-1 (Zakon o varnosti in zdravju pri delu)

Temeljna obveznost je, da delodajalec zagotavlja varnost in zdravje pri delu v vseh vidikih, povezanih z delom, in to na svoje stroške — ukrepi ne smejo pomeniti finančne obveznosti za delavce. Zakon določa načela preventive: odpravljanje nevarnosti pri viru, nadomeščanje nevarnega z manj nevarnim, prednost skupinskih varnostnih ukrepov pred osebnimi, prilagajanje dela človeku ter ustrezno obveščanje in usposabljanje. Obveznosti se ne omejujejo na delavce v delovnem razmerju, temveč zajemajo tudi osebe, ki na kakšni drugi podlagi opravljajo delo pri delodajalcu.

Osrednji instrument je ocenjevanje tveganja. Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni: prepoznati nevarnosti, ugotoviti izpostavljene skupine, oceniti tveganja za poškodbe in zdravstvene okvare, določiti ukrepe za njihovo zmanjšanje ter vse skupaj zapisati v izjavo o varnosti z oceno tveganja. Oceno mora popraviti vsakič, ko obstoječi ukrepi niso zadostni, ko se spremenijo okoliščine ali ko se pojavijo nove nevarnosti. O oceni se mora posvetovati z delavci oziroma njihovimi predstavniki, izjava pa mora biti dostopna.

Iz zakona izhajajo tudi spremljajoče obveznosti: določitev strokovnega delavca za varnost pri delu in izvajalca medicine dela, usposabljanje delavcev za varno delo s preverjanjem znanja, zagotavljanje zdravstvenih pregledov, vodenje predpisanih evidenc, preiskovanje in prijavljanje nezgod pri delu ter načrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu.

Za varnostno prakso je posebej pomembna določba, po kateri mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Ta obveznost je pravna podlaga za programe preprečevanja nasilja, za postopke ocenjevanja ogroženosti in za načrte ravnanja ob incidentih, hkrati pa jasno določa, da to ni prostovoljna dobra praksa, temveč del zakonske dolžnosti delodajalca.