Skrbni pregled (due diligence)

Glede na predmet ločimo pravni, finančni in davčni, poslovni ter tehnični skrbni pregled, vse pogosteje pa tudi integritetnega oziroma reputacijskega in varnostnega. Slednja se osredotočata na lastniško in upravljavsko strukturo, dejanske lastnike, povezave s politično izpostavljenimi osebami, uvrstitve na sankcijske sezname, sodne in izvršilne postopke, zgodovino insolventnosti, negativne medijske objave ter pretekla ravnanja ključnih oseb.

Viri so javni registri in evidence — v Sloveniji na primer poslovni register in objave letnih poročil, zemljiška knjiga ter evidence insolvenčnih postopkov — računovodski izkazi, sodni zapisi, sankcijski seznami, mediji in drugi odprti viri, poleg tega pa dokumentacija, pridobljena neposredno od nasprotne stranke, razgovori in ogledi. Kakovost izsledkov je odvisna od potrjevanja z medsebojno neodvisnimi viri: posamezen zadetek v podatkovni zbirki je iztočnica, ne pa ugotovitev.

Na nekaterih področjih skrbni pregled ni prostovoljen. Zavezanci po predpisih o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma morajo opraviti pregled stranke, ugotoviti dejanskega lastnika in spremljati poslovno razmerje, evropska ureditev pa obveznosti skrbnega pregleda širi tudi na poslovne partnerje v dobavni verigi in na trajnostno poročanje. Kjer obveznosti ni, skrbni pregled deluje kot dokaz o ravnanju z ustrezno skrbnostjo, če pozneje pride do spora.

Ker skrbni pregled praviloma zajema osebne podatke, potrebuje pravno podlago, mora biti sorazmeren in omejen na opredeljeni namen. Poročilo mora jasno ločevati preverjena dejstva, nepotrjene indice in analitično presojo. Rezultat ni jamstvo, temveč dokumentirana in časovno opredeljena slika tveganja, ki podpre odločitev, ceno in pogodbena zavarovanja.