Neprekinjeno poslovanje

Izhodišče je analiza vplivov na poslovanje, ki odgovori na vprašanja, katere dejavnosti so kritične, koliko časa smejo biti nedostopne, preden je škoda nesprejemljiva, kakšen je ciljni čas ponovne vzpostavitve, koliko izgube podatkov je še dopustne in kakšna je najmanjša sprejemljiva raven izvajanja. Prav tako popiše odvisnosti: ljudi in znanja, prostore, sisteme IKT, dobavitelje in podatke. Brez teh številk načrti ostanejo splošni in neuporabni.

Sledijo strategije in rešitve: podvojene zmogljivosti, nadomestna lokacija ali delo na daljavo, ročni obhodni postopek, nadomestni dobavitelji, zaloge ter varnostno kopiranje in obnovitev. Načrti neprekinjenega poslovanja določajo, kdo in kdaj jih aktivira, kdo odloča, kako se komunicira z zaposlenimi, strankami, organi in mediji ter kako poteka vrnitev v običajno stanje. Nad tem stoji krizno vodenje, ki odloča takrat, ko dogodek presega predvidene scenarije.

Načrt, ki ni preizkušen, je zgolj predpostavka. Preizkušanje sega od pregleda dokumentacije in namiznih vaj do simulacij in dejanskega preklopa na nadomestne zmogljivosti; vsaka vaja mora dati ugotovitve, ki se vključijo v posodobitev načrtov. Varnostne kopije štejejo šele, ko je preverjena njihova obnovitev, ne takrat, ko se izdelajo.

Neprekinjeno poslovanje ni le dobra praksa, temveč tudi regulativna zahteva: kibernetska zakonodaja ga zahteva skupaj z upravljanjem varnostnih kopij in kriznim vodenjem, ureditev za finančni sektor pa politiko neprekinjenega poslovanja na področju IKT ter načrte odzivanja, okrevanja in njihovo testiranje. Uveljavljen okvir za sistem upravljanja je standard ISO 22301. Od neprekinjenega poslovanja je treba ločiti okrevanje po katastrofi, ki se nanaša na ponovno vzpostavitev sistemov IKT in je le ena od sestavin celote.